Bila sem vse, samo človek ne

Najprej so mi rekli prijatelji na socialnem omrežju, da sem indigo otrok, potem mavrični in diamantni otrok. Verjela sem jim in se našla v opisih. Bila sem utrujena od življenja, torej sem po mnenju nekaterih, zagotovo stara duša. Bila sem sama in osamljena, čeprav sem imela ljudi, ki so me imeli radi okoli sebe. Ustvarjala sem energijske slike, kanalizirala sporočila iz onostranstva. Da, bila sem poseben in zelo duhoven človek. Vendar bila sem žalostna in ničesar ni bilo, kar bi me spravilo iz dna, joka in želje po smrti. Plavala sem iz ene v drugo negativno situacijo in niti želje nisem imela, da bi se pobrala in zaživela. Nisem imela moči,volje in upanja, da se bo karkoli spremenilo. Mislila sem, da tako kot je, da mora biti in nič drugače.


Sedaj sem se rahlo spremenila. Ko nimam slabega dneva, kar je zelo redko, živim vsak trenutek in se ne sekiram za stvarmi, katere nisem opazila, pač niso pomembne. Nisem ne indigo, ne mavrični, še manj pa diamantni otrok, sem samo človek, kot je še toliko drugih ljudi okoli mene. Ne vem zakaj bi morali biti ljudje, ki slišijo v svojih glavah glasove nekaj posebnega, ker niso. Niso ne čudežni ljudje, ne prizadeti, da bi jih bilo potrebno zapreti v umobolnico.Vsak človek lahko sliši glasove, ima neke nerealne predstave, kar je podobno glasovom, ali pa si predstavlja neke slike kaj in kako bo če bo naredil določeno stvar. Ampak ali kdo ve kaj bo jutri? Lahko pride potres in poruši vse, lahko odkrijejo neko novo stvar in se na ta način porušijo vse naše predstave v glavi. Da, ni problem imeti cilj v glavi, celo priporočljivo ga ej imeti in se iz dneva v dan boriti zanj, vendar ta cilj naj bo realen, naj bo dosegljiv. Ni treba si zadati cilja, da bomo v dveh letih zaradi odkritja ne vem česa postali miljarderji, lahko pa do istega cilja pridemo v več krajših korakih. Ni treba, da ej cilj dosežen v dveh letih, ali pa v danem časovnem okvirju, pomembno je, da se ga doseže. Vendar kaj bo potem, ko se doseže cilj? Se ne bo nihče več boril za nič, ali sibomo zastavili nove, še višje cilje in obenem pozabili na vse okoli nas? Odločitev je v vaših rokah. Vendar sama sem za neko preprosto stvar, ki jo nekdo v moji bližini večkrat omeni. Ne delaj (ignoriraj) drugemu tisto, za kar nočeš, da drugi storijo (ignorirajo) tebe. Oprosti, če sem povedala narobe, vendar tu je pomembno bistvo. Če nočeš, da bi te drugi ignorirali, se pogovarjal z ljudmi okoli tebe, če nočeš, da bi te ignorirali, ko boš prosil, usliši tistega, ki te prosi, če nočeš, da te žalijo, ne žali druge, če nočeš, da te ponižujejo, ne ponižuj, bodi takšen, kakršen odnos želiš drugih do sebe.


Zame so vsi ljudje ljudje in otroci otroci. Nihče ni nekaj posebnega, razen to, da so nekateri razvajeni in se ne znajo obnašati, da ponižujejo in maltretirajo druge, spet drugi pa so poniževani že v družini in se ne znajo prilagoditi ljudem v okolici. Za vse ljudi obstaja rešitev, ki je najboljša za vse, vsakdo jo lahko uporabi in nič ne boli. To je dihanje in pisanje. To dvoje je pomagalo tudi meni. Še bolj pa bi mi pomagalo, če bi znala reševati svoje probleme tako, kot pišem, da bi bilo najbolje rešiti. Ko prihaja problem, se umirimo tako, da se posvetimo dihanju. Ja, saj sem že velikokrat slišala, saj diham. No, saj jaz tudi diham, da sploh živim, diham. Vendar če dihaš zavestno, da veš da dihaš in čutiš dihanje, to je tisto, kar ima tako veliko moč. Dihanje zmanjša ali odpravi bolečino, ustavi negativne misli, ter ti da zagon za življenje. Omenila sem tudi pisanje. S pisanjem umirimo misli, saj je hitrost pisanja odvisna od naših fizičnih lastnosti, kako hitro lahko pišemo oziroma tipkamo, to pa je počasneje, kot lahko mislimo. Sama pišem dnevnik skoraj vsak dan na nek poseben način. Če koga zanima, sem mu na voljo.


Sedaj pa se vračam k glasovom, mislim in slikam v glavi. Večinoma teh stvari je glavno delo uma, kateri nam pobira energijo. Saj veste, ko se učite, da ste ravno tako, ali še bolj utrujeni, kot ko delate. Zakaj potem zapravljati energijo za stvari, ki se bodo zgodile čez nekaj let, ali pa nikoli in razmišljati o teh stvareh, torej biti v umu. Ne, ni prepovedano misliti in razišljati, vendar razmišljajmo o pomembnih stvareh, o realnih stvareh, o nečem, kar se bozgodilo v kratkem. Saj ko se učimo, beremo in pišemo tudi razmišljamo, vendar to je čisto drugačno razmišljanje, kot takrat, ko se potopimo v neke sanje in sanjamo z odprtimi očmi pri belem dnevu. To je to, kar nas dela utrujene in neizpolnjene. To nas dela negativne in osamljene. To je to. Začnimo dihati, ter pisati.

Nasprotja: ogenj - voda

Bradati mož opevanega imena, zavzel je vse štiri prestole in jih spremenil v nekaj, kar nihče ni želel, da se spremenijo. Okrasil jih je z zlatom, dragulji, in različnimi okraski brez pomena, ki prinašajo svetu zlo in nestrpnost. Nihče ni hotel sedeti poleg njega in vsi so se ga bali. Nato je prišel končno na obisk graščine nek gospodič, ki se ni ničesar bal, se usedel poleg njega in pričel vabiti še druge ljudi, da naj se usedejo, da bodo bližje vsemu bogastvu. Kmalu so se pričele v graščino zgrinjati množice ljudi in vsi so hoteli sedeti na enemu izmed preostalih prestolov, se borili za prevlado in upali na bližnje srečanje z najpomembnejšim izmed vseh mož. Ničesar se niso več bali, želeli so si samo blišča in pozabili an bedo, ki se dogaja izven obzidja graščine. Bili so srečni, ne samo srečni, bili so presrečni in so upali, da bo tako tudi ostalo. Kmalu so se nekateri odločili, da jim je dolgčas in bi hoteli še nekaj več, kakšno zabavo, doživetja, užitke. Pripeljali so živali in ženske, da so jih zabavali. Ženske so si podredili in jih izkoriščali, saj so bili med bogatimi večinoma moški. Živali so zaprli kletke, ter jih imeli za zabavo, gledali so, kako trgajo ujetnike, ki so hoteli osvoboditi svoje žene in hčere njihovega primeža. Kmalu so tudi izkoriščene ženske ugotovile, da to sploh ni tako slabo, ter so se prostovoljno razgalile in nudile svoje telo tujcem, kateri so cedili sline nad njihovimi telesi, v njih samih pa so želeli samo potešiti slo, katero jih je peklo in niso vedeli, kako naj se ga rešijo. Hoteli so videti goreti vse okoli sebe, ljudi, živali in rastline. Tudi kameh so hoteli upepeliti, ga zažgati, tako kot gori v njihovi notranjosti. Hoteli so z bolečino premagati svojo bolečino.


Ljudje zunaj obzidja pa so trepetali, niso vedeli kaj se skriva za obzidjem. Videli so samo žarke ognja, ki je pobiral njihove ljudi, da se niso več vrnili nazaj, slišali so krike. Niso želeli se bližati obzidju, bali so se vsega novega. Niso vedeli, kaj naj naredijo, zato so začeli jokati, ter jokali so toliko časa, da niso solze napolnile dolino in se pričele bližati gradu na pobočju. Bolj, ko se je voda bližala gradu, jasnejši so postajali dnevi, več sonca jih je obsijalo, čutili so olajšanje. Kmalu s prenehali z jokanjem, saj so bili zadovoljni z rezultatom in so mislili, da se kaj takega ne more več ponoviti. Pričeli so ponovno srečno živeti, dokler jih po nekaj letih ni ponovno obliznil ogenj poželenja iz graščine. Takrat so spoznali svojo zmoto.




Ljudje hodijo po poti, ki je trnova in ko končno zagledajo nekaj lepega, se ustavijo in uživajo v tistem trenutku, ki kmalu mine, namesto, da bi še malo počakali in bi lahko zadihali v vsej svoji lepoti, v vsem, kar jih lepega obdaja, v svojem življenju. Ko začutite prvi sončni žarek še ne greste na morje, saj veste, da je voda še hladna. Raje počakate, da se voda segreje na prijetnejšo temperaturo, tako da lahko v vodi uživate dalj časa. Bodite tudi vi luči in glasniki miru, ki bo nas dosegel v kratkim, ker se nam obeta nekakšno katarzično očiščenje, katerega mnogi še ne vidijo in tudi ne bodo nikoli spregledali, ampak bodo za vedno zaprti v graščini, in jih bo omejeval pohlep in želja po maščevanju, namesto, da bi podarili svoje srce in tako se očistili in ponovno zaživeli v vsej svoji veličini. Ne obupajte, skrivnost življenja je blizu in čaka, da se nam razodene in se nam bo kmalu tudi razodela do takrat ap živite svoje življenje in upajte na najbolje in živite po svojih najboljših močeh, ki jih premorete. Zdrava pamet odtehta še tako veliko željo po maščevanju in upirati se temu je nemogoče in brez pomena.

Izbira je preprosta

UVOD –

Odločitev in voda

Manjša odločitev, ki sem jo sprejela nedolgo nazaj, mi je v treh dneh pokazala, da deluje in je prava. Odločila sem se, da se bom spremenila, da bom boljša. To odločitev sem podkrepila s konkretnim dejanjem. Odšla sem k frizerju in se ostrigla in pobarvala. Tisti dan je bil zame nekaj posebnega. Že ko sem bila pri frizerju, sem opazila, da mi število všečkov na eni izmed mojih strani drastično raste. Kje je vzrok ne vem. Čeprav sem o tem razmišljala in je edina rešitev, da je nekaj ljudi naredilo reklamo za to stran. Mogoče pa je moja preprosta odločitev, da se bom spremenila, premaknila kolesje in je za vse kriva moja odločitev. Ne vem. Vse bo pokazal čas. Prav tako sem tisti dan se srečala in fotografirala z osebo, katero v resnici nisem želela in hkrati nekje globoko v sebi sem želela spoznat. Vsi so govorili o njej, je znana oseba in ravno to me večinoma odbija od ljudi, njihova slava. Vendar nekaj dni preden sem vedela, da bom to osebo srečala, je v meni vzplamenela velika želja, da moram vse naredit, da grem na tisti sestanek in jo srečam. Na fotografiji s to osebo se sama sebi zdim čudovita. Meni se zdi, da dobesedno žarim. Potem so prišle poplave, vendar sama sem bila polna pozitivizma. Seveda sem bila žalostna, v skrbeh, nisem vedela kaj naj naredim, vendar vedela sem, da bo tudi tega konec in se bo vse počasi vrnilo na stare tirnice. Tako, kot je bilo pred poplavami ne bo nikoli. Voda je odnesla veliko, tudi imetje ljudi, najbolj tistih, katerim je prišla v stanovanja. Prinesla je tudi razmišljanja, in obdolževanja, kdo je kriv za tako stanje. Vendar to ni tema tega. To ni to. Vendar voda ni odnesla samo imetja, odnesla je tudi negativne stvari, oprala je vse. Tisto, kar se ne potrebuje, se mora odstraniti in tu se je moglo odstraniti veliko. Ne, ljudje ne bi smeli nako nastradati, vendar tako močna je pač narava, ki se nam je tokrat pokazala v vsej svoji moči. Prišla je do hiš, za katere nikoli nebi nihče pomislil, da jih lahko prizadene, ali pride tako blizu njih. Nihče in nič ni nedotakljivo. Vendar kakor je močna voda, ki je prišla na nemogoča mesta, smo lahko močni tudi mi sami. Z malo volje in veliko željo in veliko dela pridemo lahko tako daleč, in tako visoko, kot si želimo, čeprav nihče ne računa na nas. Presenetimo jih. Vendar ne uničujmo drugih, naj ne bodo za nami trupla preko katerih smo šli, da smo prišli do vrha. Ne potebujemo nesrečnih ljudi, da smo sami srečni. Pokaži tudi drugim pot navzgor in skupaj bodimo srečni.

1. poglavje –

Pozitivne misli obetajo

In tako bodo tisti, ki so srečni, svojo srečo sejali še naprej med ljudi, tisti pa, ki so nesrečni, pa bodo obupavali nad seboj in svojo osamljenostjo. Vendar nobeni, ne eni ne drugi, ne bodo nikoli več taki, kot so bili do sedaj. Prvi bodo napredovali na svoji poti do uspeha, drugi pa nazadovali. Vendar to ni dobro, zato si pomagajte, kolikor je mogoče.

Srce vodi posameznika in bolj kot poslušati, kaj nam pravi glava je pomembno, poslušati svoje srce, saj to najbolje ve, kaj je za nas pomembno in kaj potrebujemo. Če srce ne bije za neko dobro stvar, potem je pokvarjeno, ter zato ne bo nikoli več naredilo ničesar dobrega. To srce je zapuščeno. Vendar kako oživeti tako srce, dati mu je potrebno ogromno prave, srčne ljubezni in nekoč se bo spremenilo, nekaj v njemu se bo zagotovo premaknilo na bolje.

Resnica v očeh je vidna na daleč, prav tako tudi laž. Vendar ljudje, kateri nočejo videti, ne vidijo ne resnice in ne laži, slišijo samo prazne besede, ki ne pomenijo nič. Glej tako, da boš videl in poslušaj tako, da boš slišal, kar ti drugi govorijo. V tem je vsa preprostost in vse kar nas obremenjuje bo s časom manjše.

Moč ljubezni je nepredstavljiva. Nihče si ne predstavlja, da je ljubezen lahko tako močna, da premika gore, ruši ovire, premaguje rekorde in krajša razdalje. Vedar ko nekdo ljubi, naredi vse za ljubljeno osebo, vendar vseeno v sebi ostaja enak, kot je bil prej. Torej, če bi se radi spremenili zaradi drugega, še enkrat premislite, ali je to resnično to, kar si želite. Počakajte trenutek, mogoče boste spregledali in našli rešitev, ki vas pripelje do prave ljubezni.

Pogovor ni samo govorjenje in poslušanje. Pogovor je veliko več. In če ljudje ne znajo niti govoriti, niti poslušati, pogovor sploh ne more potekati. Zato spregovori ko je potrebno, ter imej vedno odprta ušesa za glas, ki prihaja od dugega, ter odprto srce, da sprejmeš, kar ti govori. Poslušaj, pomagaj in sprejmi vse, tudi če se ne strinjaš, vendar ko sogovornik utihne, povej, kaj te je zmotilo, kaj bi spremenil in mu povej svoje mnenje. Tudi tvoj glas je enako pomemben kot sogovornikov.

Beg pred realo težkega življenja ni zaradi nemoči sprejemanja vseh problemov, vendar zato, ker če ne moremo reševati svojih problemov, jih namesto nas, rešujejo drugi, in sicer tako, kot njim paše, pa ali je to dobro, ali pa slabo za nas. Zato se raje upri, pojdi vsak dan za nekaj časa v svoj svet in tam potiho rešuj svoje probleme in življenje se ti bo kmalu spremenilo.

Tri stvari nikoli ne pusti ležati doma. To so volja, igrivost in sreča. Volja do spremembe sveta, da bo lepši za naše potomce. Igrivost in tiste otroške iskrice radosti v očeh, ki ne smejo nikoli ugasniti, tudi ko odrasteš ne. Nazadnje pa še srečo, da boš jo lahko razdajal med druge, kateri so jo tudi potrebni. Tako boš z malimi koraki naredil velike stvari.

Niz dogodkov odzvanja v glavi in ne pusti spati človeku. Ne ve, ali bo prenesel to, kar se mu bo zgodilo v bližnji prihodnosti. Vendar vedi, ničesar se ti ne more zgoditi, ne da bi bil pripravljen na to. Mogoče zavestno nisi pripravljen, vendar tu dela nezavest svoje in v resnici je človek bolj trden, kot misli da je.

Obudi prijateljstvo, prijaznost, ljubezen in vsa ostala čustva v sebi, obenem pa zapri v vrečo sovraštvo, prezir in druge negativne stvari, jih zaveži in jih vrzi v podivjano reko, da jih reka čimprej odplavi. Tako boš rešen teh čustev in boš lahko zadihal v svobodi znotraj sebe, kar je edina prava svoboda.

2. poglavje –

Odločitev ne glede na uspeh

 Videti cilj je nekaj najbolj pomembnega, vendar ta cilj naj bo skoraj nedosegljiv ali pa dosegljiv čez kar nekaj let. Vendar do tega cilja lahko vodi več odsekov. Vsak odsek naj bo svoj novi, v kratkem dosegljiv cilj. Vendar v kratkem ne pomeni teden. Za dosego manjšega cilja lahko porabiš tudi leto ali dve leti. Vendar ko dosežeš ta cilj moraš biti bližje glavnemu cilju, katerega imaš vedno nekje v podzavesti, na papirju, kjerkoli. Veš, da obstaja višji cilj h kateremu stremiš. Vendar ko začneš s tem projektom, z vsemi majhnimi projekti, nikoli ne veš, ali boš prišel do cilja ali ne. Že na začetku, ko si zadaš cilj, sprejmeš najpomembnejšo odločitev, ki je zelo pomembna in zelo močno vprliva na tvoje življenje. Ta odločitev si ti sam. Odločiš se, da delaš po najboljših močeh, kakor veš in znaš. Če ti vsi koščki sestavljanke ležijo pred nogami ti je uspeh zagotovljen. Takrat skočiš v projekt in uspeh je zagotovljen. Kaj pa če nimaš nič? Ne znanja, ne denarja, samo velikansko željo doseči nekaj. Tudi takrat je najbolje sprejeti veliko odločitev in skočiti v projekt. Uspeh ni zagotovljen, lahko pride do uspeha, lahko ne pride. Vendar nikoli ne pride do neuspeha. Neuspeh ne obstaja, obstaja samo preizkušnja in velikanska šola, ki ti da več znanja, kot če bi šlo vse brez problemov in bi bil uspeh zagotovljen. Padci so najboljša šola, ki ti prinesejo največ in te največ naučijo, saj nihče ne more že vnaprej vedeti vsega. Tudi tisti, ki so slavni in bogati do vrha niso prišli tako, da so dobili krila in so poleteli. No, nekaterim je bilo bogastvo položeno v zibelko, vendar če ne bodo znali delovati, bodo kmalu izgubili vse premoženje. Saj ste že slišali rek, kot pridobljeno, tako izgubljeno. Delujte na takem principu tudi vi. Odličite se, da boste naredili korak, ter skočite. Čas bo prinesel uspeh. Če ne v prvem poizkusu pa v nekem drugem izmed miljona poizkusov, katere lahko naredimo. Vendar ne obupajte tik pred ciljem. Če ti tisočkrat ne uspe, mogoče ti v naslednjem poizkusu, ali pa naslednjem, ali pa naslednjem. Če mislite obupati, je bolje, da to storite pred prvim poizkusom, vendar je tu tudi en trik. Če vam po istem principu ne uspe nekaj narediti v nekaj poizkusih, potem zamenjajte način izdelave, mogoče je krivo to, ne pa vi in okolica. Če pridete do zaprtih vrat in jih rinete in ne vlečete kot piše na njih, boste mislili, ker se ne bodo odprla, da so zaklenjena. Poizkusite naslednjič jih raje poriniti, in videli boste, da se vrata tokrat bodo odprla. Če pa se tudi tokrat ne bodo odprla sta pa dve možnosti, ali so bila zaklenjena ves čas v resnici, ali pa ste jih predolgo narobe odpirali in so vas prenehali čakati, jih zaklenili in odšli domov. Zato bodite prilagodljivi in če vam nekaj ne uspe v parih poizkusih, spremenite strategijo, ter jo spreminjajte vsakih nekaj poizkusov, dokler vam ne uspe. In tako bo vsaka nadaljna odločitem padla lažje, ne glede na uspeh, ker boste globoko v sebi vedeli, da je uspeh zagotovljen, če ne takoj, pa čez nekaj časa.

3. poglavje –

Pazi na tiste stvari tam zadaj

 Ne jemlji sence s seboj, če nisi prepričan, da boš lahko hodil in svetil tako močno, da bo senca ti lahko sledila. SENCA – tvoja temna plat. Vendar v sebi moraš nositi sonce in SVETLOBO, ki bo tako močna, da bo močnejša od sence, katera pa mora tudi obstajati, da se zavemo, da nihče ni idealen. V tebi je vsa moč, izkoristi jo, kakor veš in znaš.

Danes je dan, ko imaš priložnost, da se spremeniš in spremeniš svet, vendar si veliko že zamudil, saj bi to lahko storil že včeraj. Vendar se ne boj, tudi danes bo jutri včeraj in če narediš neko stvar danes, bo jutri ta stvar narejena že včeraj. Vendar kljub temu boš izgubil en dan, zato je najbolje, da če se odločiš, da boš nekaj naredil, da to storiš danes, in ne odlašaš na jutri.

Pravijo, pozabi preteklost, to obdobje je za tabo. Vendar kaj, ko človek ne more pozabiti preteklosti in raje živi v njej, kot da bi mislil na prihodnost. Seveda, zelo pomembno je misliti na prihodnost, vendar potrebno je živeti tukaj in zdaj z vsem, kar ti v danem trenutku življenje ponuja. Spomni se preteklosti in vse svoje izkušnje iz nje preseli v sedanjost in prihodnost, da ti bo tako olajšano življenje.

Tisti koraki, ki si jih slišal včeraj so že daleč. Če si imel jih namen ustaviti so ti že ušli, tvoja priložnost je bila in je ne bo več. Zakaj se ne odločaš hitreje, saj je tako ali tako vseeno kako se odločiš, saj je vsaka odločitev prava, čeprav se ti sprva zdi, da temu ni tako, vendar čas prinese rezultat, kateri te lahko močno preseneti in šele takrat ugotoviš, da pa si se vendarle prav odločil.

4. poglavje –

Čisto malo darilce

Tu so besede, ki so razvrščene v dva stolpca, preberi jih.

Srce, Misli, Pesem, Tišina, Odraz, Dobrota, Sreča, Vesolje, 

Upanje, Preporod, Utrinek, Zvedavost, Izrednost, Srčnost

Žalitve, Obup, Nezadovoljstvo, Besnenje, Preklinjanje, Sramotenje, 

Gnus, Nevoščljivost, Sovraštvo, Trpljenje, Poraz, Nesreča, 

Kraja, Umor

Ti si beseda. Besede so naše ogledalo in večrat ko omenimo neko besedo, globlje v nas se zarije. Zato brišite negativne besede, ne pustite, da zavladajo v vašem življenu, katerega krojite po svojih željah in svojih potrebah. Bodite pozitivni.

Naloga 1

  Zapišite si vse besede, ki vas opisujejo, tako pozitivne, negativne, kot tudi nevtralne. Sedaj vzemite barve in obkrožite pozitivne besede z eno, nevtralne besede z drugo barvo. Sedaj primite rdečo ali črno barvo, ter pričnite črtat tiste negativne besede, za katere mislite, da vas najbolj ovirajo, tiste za katere mislite, da zmorete živeti brez njih in jih lahko ne uporabljate več v svojem besednjaku. Ali na koncu ostane še kakšna beseda, ki ni obkrožena ali prečrtana? Na tej besedi je potem treba delat. Lahko se jo spremeni v pozitivno besedo, lahko pa se jo poizkuša samo izbrisat. Rezultati bodo vidni.

5. poglavje –

DA ali NE

Katero besedo pogosteje uporabite, DA ali NE? Upam, da je največkrat na seznamu besedica DA, čeprav moramo uporabiti, vendar v pravem trenutku tudi besedo NE. To sta tako kratki besedi, ki toliko pomenita in tolikšno sporočilo imata v sebi. DA, to je nekaj pozitivnega, dobrega, nekaj kar ljudi dvigne v višave in nariše ogromne nasmehe na obrazih. Potem je tu NE, ki pa je negativen, slab, ljudi potre in privabi solze in nesrečo na obraz. Kako lahko tako preprosti besedi prebudita v nas tolikšna čustva? Vendar, ali res pomeni DA, da nekaj želiš, hočeš, NE pa da nočeš, nemoreš, neznaš? Kaj bi se zgodilo, če bi zamenjali njun pomen, ali bi bilo to dobro ali slabo? No o tem en bom sedaj razpravljala. Najbolje je biti pozitiven, četudi ne uporabljaš besede da, saj jo lahko preprosto izpustiš. Kako pa je z besedo ne? Vsi pravijo, da človek ne sme biti negativen, vendar včasih ni druge, kot da rečeš, da ne boš nekaj naredil, da se z nečem ne strinjaš, ali kaj podobnega. Takrat je tvoje mišljenje najpomembnejše in če se z nečem ne strinjaš ali se ob nečem ne počutiš dobro povej, reci svoj odločen ne, tudi če je negativen. Bolje reči preprost ne, kot da in potem trpeti in ne vedeti ali bo tako, kot misliš da bo, ali se bo obrnilo na nekaj čisto drugega. Mnenje je pomembno, pa čeprav rečeš ne.

                                       DA            NE

bom

želim

vem

znam

upam si

verjamem

zaupam

morem

hočem

Ali boš izbral DA ali NE je samo tvoja odločitev in posledice boš nosil sam.

  

6. poglavje –

Majhni ostanejo veliki

Ko bo nekdo videl tebe, kako si velik, se bo počutil majhnega, vendar ravno velikost je v tem, da nisi visok, ampak si v resnici resnično majhen. Kajti ko bodo drugi gledali z očmi, ti glej s srcem. Videl boš vse, tudi tisto, kar je očem skrito in takrat se boš zavedal, da je skrivnost bogastva v preprostosti in da preprostost ni nekaj negativnega, ampak nekaj, v čemer je težko živeti in moraš imeti močno voljo in veliko poguma. Lažje je živeti na veliki nogi, kjer imaš ogromno denarja, si na toplem in suhem, ter te za nič ne skrbi, vendar ali je to to, ali je to, tisto, kar te dviguje, kar te uči, kar te izpopolnjuje. Jaz bi rekla, da ne, da to ni to. Velikost je ravno v tem, da se imaš za majhnega in deluješ veliko, pošteno, pravično, tako, kot si resnično želiš, da bi drugi delovali nate.

V kateri ekstrem gre svet?

Že vrabčki na vejah čivkajo, da se ozačje segreva, da prihaja do globalnega segrevanja. Višina morja se povišuje zaradi topljenja ledu, toplogrednih plinov je vedno več in več. Temperature kažejo na močno segrevanje planeta, na katerem živimo in se imenuje Zemlja. Veliko ljudi, no vsi razen nekaj malega izjem verjamejo v to. No, sama sem med izjemami. Seveda ne trdim, da prihaja do segrevanja ozračja in da se Zemlja segreva. To kar je vidno tudi slepemu človeku, vidim tudi sama. Vendar to je tukaj in zdaj. To je nekaj letno predvidevanje.


Zakaj sama ne verjamem v globalno segrevanje ozračja. Ker na podnebje na zemlji ne vpliva samo količina toplogrednih plinov v ozračju, ampak tudi Sonce. Da, na podnebje na Zemlji ima velik vpliv tudi Sonce in njegovo gibanje, njegov ritem. Verjetno ste že slišali za ledene dobe. Sama sem prepričana, da smo na začetku le-te, čeprav nič ne kaže na to. Mislim, da bo kmalu vidno, da prihaja ledena doba.


Obstajata 2 teoriji, kako bi lahko prišlo sedaj, v tem trenutku, ko se najbolj govori o segrevanju do ledene dobe. Iz obeh teorij so izvzeti v zadnjem času tako opevani chemitrali in umetno spreminjanje vremena. V te voda sama ne bom zajadrala, ker imam drugačno mnenje o njih, kot nekateri in tu sploh ni pomembno. Teoriji sta realni in čisto logični. Obe sem nekje slišala in ju takorekoč citiram oziroma ju nameravam povedati s svojimi besedami.


1. teorija: vse se nadaljuje tako, kot pravijo zagovorniki globalnega segrevanja. Ledeniki se topijo in ogromne količine sladke hladne vode pride v oceane. Voda zapre pomembne tokove, ki so pomembni za vreme v Ameriki in Evropi. Vreme se spremeni. Kaj mislite vi, kakšno bo novo vreme? Jaz pravim na mraz, sneg, hude in mokre oz snežene zime in mila poletja. Torej, to je po moje pričetek nove ledene dobe. Da se sneg stopi potrebuje določeno količino energije, vendar, da se voda segreje za 1 stopinjo celzija potrebuje več energije. Oceani se bodo ohladili. Ne bo več toliko izparevanja vode v ozračje. Torej ne bo toliko neurij. Obenem pa se bo vse ohladilo, tako zrak kot voda. Prišlo bo kmalu do nove ledene dobe. Tudi če ta teorija ne drži. Lahko pa drži naslednja.


2. teorija: več ko ima Sonce črnih peg, bolj je aktivno. Znanstveniki ugotavljajo, da je sedaj prišlo Sonce po nekaj več kot 10 000 letih ponovno v obdobje, ko je pričel izgubljat pege. Črne pege so Sončevi izbruhi in več kot je peg, bolj je Sonce aktivno. Ko Sonce prične izgubljat pege, se prične umirjat in ni več tako aktivno. To naj bi se pričelo dogajati sedaj. Sončni izbruh v vesolje pošlje sevanje, toploto, energijo. Vse to pride tudi na Zemljo, zato se le-ta segreva. Ko ni izbruhov teh pošiljk ni, oz so manjše. Sonce ima veliko temperaturo in že ta energija je nekaj, vendar ko so izbruhi, je vse to še močneje. No, sedaj se število črnih peg na Soncu zmanjšuje in to povzroči ohladitev ozračja na Zemlji. To se je zgodilo že večkrat in takrat je imela Zemlja ledeno dobo. Odvisno kako močno se zmanjša količina peg, lahko nastane manjša ledena doba, ali pa večja ledena doba. Zadnja večja ledena doba se je končala pred 12000 leti in je segala do Alp. Večje ledene dobe pa se zgodijo na približno toliko časa, torej je zadnji čas, da se prične ledena doba.


V tej drugi teoriji je pomešanih več teorij, katere sestavljajo logično celoto. Prvič sem o tem, da se pričenja ledena doba slišala pred 9 leti in od takrat verjamem. V zadnjem času vedno večkrat opazim in slišim, da mogoče pa res prihaja ledena doba in tudi različne verzije torij o tem. Če verjamete dobro, če ne verjamete pa tudi dobro. Kot sem prebrala včeraj nekje. Bomo živeli in videli.

Gnev. Zbudite se ljudje!

Čudoviti obrazi neznancev, puhle besede, katere ti nič ne pomenijo. Solze v očeh starcev, ki ne smejo gledati odraščati vnukov in njihovih otrok. Odprta usta, ki hočejo nekaj povedati obmolknejo preden iz njih pride prvi glas. To je naš svet v katerem živimo. Človek ubije človeka, ker se mu je le ta prijazno nasmehnil. Bolezni zdravijo z novimi boleznimi, tablete so naša vsakdanja prehrana, katero ne smemo skruniti. Predebeli ljudje so sestradani, medtem ko se bašejo s plehko hrano z veliko kalorijami in malo hranilnimi vrednostmi. Maščoba pa jim polzi po rokah. Maščoba ni strup, je zdrava, vendar zdravja ni v nobenem pretiravanju.


Otroci ne vedo kaj je hrana in iz kot v resnici prihaja. Hrana raste v trgovinskih centrih, mleko se dobi v tetrapaku. Zakaj tetrapak, zakaj ne steklenice. Zakaj predpakirana živila v tone plastike, zakaj ne steklenice, katere se lahko ponovno uporabi in papirnate vrečke za živila, za nošnjo pa iz blaga. Zakaj se mora svet utaplati v plastiki? Zakaj je gojenje zelenjave na svojem vrtu greh?


Zakaj nekaj posameznikov tlači druge ljudi v navadne zaboje brez možnosti odločanja. Smrt na vsakem koraku, boji samih s seboj. Kako se odločiti, se upreti sistemu ali se mu še bolj podrediti. Izgubljamo glas, ne moremo več govoriti in ne moremo več biti uslišani. NA POMOČ!! Kje ste somišljeniki, ki trpite zaradi glasu. Ker ste v ječi brez izhoda zaradi tega, ker ste jim povedali kar jim gre. Govorijo vam, da ste svobodni. Kje je tukaj svodoba? Delamo za vas, damo vam vse in želite še več, zapirate nas na območja brez življenja in pričakujete, da delamo še več, kot smo do sedaj, da se borimo eden proti drugemu, namesto en z drugim. Sram me je biti. Sram me je obstajati na tem svetu, na tem planetu. Resnično me je sram. V meni vre bes, najraje bi potočila ogromno solz, vendar za kaj, za koga. Nihče mi ne bo pomagal, nihče me ne bo videl, samo sramoto bi si nakopala. Ljudje v teh časih ne smemo jokati, jok je prepovedan, vse je prepovedano. Zakaj moramo sploh živeti v ujetništvu, katerega ste nam izbrali vi, ki ne veste kam bi sami s seboj.


Poglejte me v oči in povejte, da ste vrredni več kot jaz. Da boste živeli večno in vladali za vedno tem planetu. Povejte, da boste, ko boste umrli vzeli vse s seboj. Mislite ali veste. Jaz in ti sva se rodila na podoben način, eni naravno, drugi s pomočjo carskega reza, vendar smo vsi prve mesece preživeli v MATERNICI iz katere smo se rodili GOLI. Živimo tako drugače, kot da ne bi bili si tako podobni. In ko bo čas za smrt, boste umrli ravno na tak način kot jaz in ostala raja, kot pravite ljudem. Postali boste GOLI, tako kot ob rojstvu. Kje je sedaj tisti VEČ, ki ste ga hvalili in uživali celo življenje, kje, le kje.


Sedaj, ko sedim in pišem to tukaj, no mečem ves ta gnev iz sebe je umrlo toliko ljudi, kolikor cekinov je padlo v vašo malho, ne da bi se premaknili ali karkoli naredili za to. Večina teh ljudi pa je umrla zaradi vas, zaradi vaših cekinov, ko tako nemo cingljajo in so vsi rdeči od krvi vaših sužnjev, pobitih, izstradanih ali pa bolnih zaradi bolezni, katere ste vi naročili povzročiti. Usmilite se nas ljudi, kateri delamo in umiramo za vas in dajte košček svojega premoženja za nas. Usmilite se vaših SUŽNJEV, ki delajo za preživetje, da dobijo tisto DROBTINICO KRUHA in KAPLJICO VODE, katera bi jim pripadala tudi brez vašega vtikanja v naše življenje. VODA je naša, voda je vir življenja in del planeta, ni VAŠA, ni vaša last in ne morete si jo PRISVOJITI in delati z njo tako, kot delate sedaj. Ali veste, da če ne bi bilo te vode, ki jo tako zapirate v svoja bivališča in si v njej izpirate kri, da ne bi bilo niti mene, niti vas.


Postajamo vedno večji sužnji vas, vaših misli, vaših dejanj, vaših zdravil, vaše hrane, vaših bolezni in naših teles. Ljudje, zbudite se, ne vidite, da postajate sužnji vaših teles, odvisni ste od prehrane, katera vas ubija, od zdravil, katera vas ubijajo in dela, kateri vas uničuje.


Naše šole so mučilnice otrok, kjer otroke poučujejo, da vedo veliko, znajo pa NIČ. Vsak otrok zna igrati igice, ampak se ne zna več igrati sam s seboj in z igračkami. Vedo, da če ni luči, da morajo prižgati luč, vendar ne vedo kaj narediti, ko ni luči. Da, najbolje se je uleči in igrati igrice, ki vas bodo še daleč pripeljale v življenju. Veste, da potrebujete hrano, veliko jih ve, kako se jo skuha, ampak zelo malo vas zna resnično skuhati.


Dajte, prebudite se. Moj jok vam ne bo pomagal, tudi tole pisanje bo šlo kmalu v pozabo, vendar vsaj jaz bom vedela, da nisem pisala zastoj, če bo to moje pisanje prebral samo en človek in naredil kaj za sebe. Ne za druge, dovolj je, če naredite za sebe.

Končnost in neskončnost duše

Duše se dnevno rojevajo in umirajo na planetu imenovanem Začetek in konec. Duša se rodi tako, kot da bi prišlo jajčece iz jajčnika. Je v neki membrani in ta poči, ter izpusti dušo, katera gre na prvo preizkušnjo, kjer se ugotovi, ali je dovolj zrela za odhod na prvi planet, kjer se nauči osnov preživetja in kjer je bistvo dajanje in sprejemanje čiste ljubezni vsem bitjem in stvarem na tem planetu. Bolje, ko to naredi, lažje gre skozi ostale reinkarnacije. Življenje na tem planetu traja tudi 200 let in več. Potem, ko zapusti telo na prvem planetu, gre v prostor med življenji, sedaj lahko duša sama izbira med planeti, na katere želi iti. Če je odločitev prava, bo lažje prešla med ostalimi reinkarnacijami, če ni prava, ni dovolj težka, bodo ostale preizkušnje težje. Tudi sedaj je življenje duše v fizični obliki čez 200 let. To se dogaja več reinkarnacij. Čas med posameznimi reinkarnacijami pa je tudi zelo dolg, zato imamo mi občutek, da je življenje duše neskončno v primerjavi z našim življenjem v človeški obliki. Po 10 inkarnaciji se zavedaš, da ni samo planet na katerem živiš, da so tudi drugi planeti in svetovi, kjer je življenje. Od 25 oz 30 inkarnacije naprej lahko kanaliziraš, in jaz sem zelo odprt in močen kanal. Za kanaliziranje pa moraš biti čist. Jaz sem se reinkarnirala že 32, vseh je 35 ali 36. Po zadnji reinkarnaciji greš ponovno na planet, kjer si se kot duša rodil in živiš na tem planetu, kjer se spomniš vsega, kar si se naučil v vseh preteklih življenjih. Tam moraš živet določeno število let, da vse znanje povežeš in potem se lahko odločiš ti kot duša, ali boš šel še enkrat od začetka ali pa boš umrl in vse znanje in energija se zlije s tistim planetom. Iz tistega planeta se potem čez čas rojevajo nove duše, ki nimajo ne znanja ne energije starih, saj vsa ostane na planetu.


So pa tudi duše, ki so na planetu nekaj pomenile. Te se preden se reinkarnirajo še zadnjič odločijo, da bi bili radi učitelji, ter ostanejo v nekem vmesnem prostoru, kamor lahko pridejo samo posebne duše. Iz tistega prostora učijo preko kanalov osebke na planetu iz katerega prihajajo, vse znanje, ki obstaja na planetu Začetka in konca.


So pa še ene posebne duše. Tudi te se pred zadnjo reinkarnacijo odločijo, da bi bili radi učitelji. Ti morajo počakati na svojo sorodno dušo in se z njo povezati, ter združiti njuno tako različno znanje v celoto. To združevanje traja več desetletij, potem pa so pripravljeni, da poučujejo in svetujejo mladim dušam brez izkušenj.


Življenje samo ni neskončno, samo duša, oz energija, katera nam omogoča, da je telo živo bitje je skoraj neskončna, kakor se pač odloči. Prav tako je tudi življenje po smrti, oz bolje, življenje med dvema življenjema kjer si kot bitje, v vmesnem svetu si samo energija (duša).

Roke na telesu

Nežno drsenje prstov po telesu. Ne, to ni erotika, to je nežnost. Ni nujno, da so tvoje roke in njegovo/njeno telo. Bolje je, da so tvoje roke in tvoje telo. Si že kdaj užival/a sam/a s seboj? Ne, ne mislim samozadovoljevanje, ampak spoštovanje sebe, svojega telesa. Dotiki, ki ti povedo vse o sebi. Če nisi poizkusi. Ne govorim o goloti, sploh ni potrebna. Tudi ravno drseti ti ni potrebno s prsti oz roko po telesu, samo položiš roke kamor je potrebno. Kako pa se to naredi pa sledi.


Pred spanjem, ko si že v postelji položi podzavestno roko na nek predel telesa (in še enkrat, ne mislim na tistega), lahko je obraz, grlo, glava, podplati, koleno, trebuh, karkoli. Lahko skleneš tudi dlani. Predstavljaj si, da imaš v dlani posebno močno energijo. Prosi v mislih, da bi rad/a videl/a barvo energije, ki bi izboljšala stanje na tistem predelu. Ko mižiš se ti mogoče zabliska v tisti barvi ali pa jo kako drugače opaziš. Potem si predstavljaj energijo v tej barvi in jo iz dlani pošiljaj v predel, na katerem držiš roko. Bodi sproščen/a, uživaj, ne skrbi. To naj traja, dokler ti je všeč in samo trenutek več, preden ti postane nelagodno. Ne skrbi, tudi če podaljšaš, ampak ko ti bo nelagodno nehaj, saj je konec, ne deluje več. Potem tako leži še nekaj časa, vendar roko daj iz telesa, naj obe ležita ob telesu in sicer toliko časa, da si spet takšen/takšna, kot si bila, preden si začel/a to izvajat. No, nikoli ne bo tako kot prej, ampak bolje rečeno, ko bo tvoje počutje spet takšno, na kakršno si navajen/a. Ko boš nazaj, se lahko uležeš v položaj za spanje in zaspiš.


Ko boš večkrat naredil z eno roko, lahko sčasoma na isti del telesa položiš obe roki in skozi obe roki pošlješ energijo v tisto točko, v kateri potrebuješ pomoč, zdravljenje.


Če želiš, lahko preden pričneš izvajat zgornjo vajo, si prižgeš nežno glasbo, kadilo z najljubšim vonjem, svečko, nekaj, kar i bo pomagalo se umiriti in ti pomagalo. Ne pozabi vse to preden zaspiš pogasiti, saj je lahko smrtno nevarno. No, radio lahko pustiš prižgan, je še najmanj nevaren, vendar če potrebuješ tišino za spanje ravno ne bo prišel spanec takoj.


Zgoraj sem omenila, da lahko skleneš tudi dlani. To lahko počneš še drugače, kot, da iz ene dlani pošiljaš energijo v drugo roko. Zakaj ne bi zdužili energiji obeh rok in ustvarili energijsko kroglo. Ja, vem, da mislite, da je to pravljica za lahko noč. Kdor tega ne verjame, naj ne počne, kdor pa bo to naredil pa ne bo nič narobe, sploh če bo delal pravilno.


Skleneš dlani in si pedstavljaš močno, belo energijo med njima. Tej barvi dodajaj poljubne barve energije, katere ti trenutno pridejo na pamet, oziroma jih vidiš, lahko so tudi vse energije iste barve. Predstavljaj si, da se krogla z dodajanjem energij veča, in tako v skladu z velikostjo krogle razširjaš roke, vendar med dlanmi naj ne bo več kot 30cm, ko je krogla največja. Takrat to kroglo oblikuj v lepo in trdno kroglo. Zaželi si kaj bi ta krogla v tvojem telesu pozdravila, torej, krogli daj namen, ter ji reci, da ko se dotakne tvoje glave, da se razleti in zaobjame vse tvoje telo in ti ga pošasi zdravi. Takrat kroglo vrzi naravnost nad seboj, da ko bo padla, da ti bo padla na glavo. V glavi si predstavljaj, kako se je krogla razbila in kako te zdravi.


Prav tako lahko narediš tako kroglo in ji daš namen, da te samo boža, da ti daje nežnost. Takrat si predstavljaj, kako te objemajo nežne roke in te ljubkujejo in razvajajo. Po takšni "terapiji" nujno potrebuješ posteljo, da boš srečen/srečna zaspala in užival/a v dotikih in nežnostih pred spanjem in te bodo ti dotiki in nežnosti popeljali v sam spanec. Uživaj karkoli že počneš.