Most med ljudmi ali pogani nočejo verjeti

Vzemi tisti košček papirja in piši nanj, dokler ne napišeš vse, kar rabiš napisati. Ko končaš s pisanjem primi list, ga obrni in začni še enkrat pisati vse od začetka. Če ti zmanjka prostora piši čez tisto, kar si napisal/a. Piši, riši, čečkaj, daj vse ven iz sebe, vso svojo žalost, jezo, trpljenje, vsa čudovita doživetja, sončne vzhode in zahode, pisk vlaka v daljavi, razbita kolena v pesku, vse daj iz sebe, čisto vse. Potem vzemi list papirja, ga raztraj in zažgi. Umiri se in naj te oblijejo čustva, ne zadržuj jih v sebi. Lahko ti iz oči pritečejo solze, lahko oči ostanejo popolnoma suhe. Karkoli se zgodi ni nič narobe. Ko je vse mimo, premisli, kako se počutiš, kaj bi še povedal, kar te tišči v prsih in ti ne pusti živeti. Kmalu bodo prišle spremembe. Kakšne ne ve nihče. Lahko so spremembe na bolje ali na slabše, kar si pač zaslužite. Ne, niso nujno spremembe na slabše slabe, vse kar se zgodi je šola za prihodnost in če potrebujete padec, ga boste dobili. Če potrebujete sonce ga boste deležni. Če potrebujete dež, bo prišel. Tudi dež je za nekaj dober. Zalije presuho zemljo, da lahko zemlja oživi in nam da pridelek, ki ga potrebujemo. Takrat boste videli svet okoli sebe. Videli boste, da na svetu niste sami, ter vas obkrožajo tudi drugi ljudje, ki mogoče potrebujejo vašo pomoč. Pomagajte jim. To je dobro tako za vas, kot za njih. Vse je z namenom, vse bo tako, kot mora biti. Ne bodite slepi za soljudi, bodite človeški in pomagajte. Bodite sonce v vaši deželi, naredite most med ljudmi, bodite vi, vi in drugi bodo videli vas take, kakršni ste v resnici. Sprejeli vas bodo, čeprav so se vas do sedaj otepali. Prijeli vas bodo za roko z ognjem v očeh, s sijajem sreče in veselja, s čistim srcem doživetja. Takrat boste videli vse, takrat boste vedeli, da ste na pravi poti, takrat boste sprejeli in boste bili sprejeti in to je bistvo tega kar ljudje želijo od vas. Boste kmalu tam, kjer morate biti, kmalu bo ta dan, zelo kmalu.